Novice

Nova davčna reforma v luči povračil stroškov v zvezi z napotitvijo na delo v tujino

Z letom 2018 se bo pričel uporabljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (v nadaljevanju: ZČmIS), ki spreminja do sedaj znano opredelitev začasne napotitve delavcev na delo v tujino. Na podlagi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so se namreč do sedaj za službena potovanja štela tista potovanja, na katera je bil delavec poslan in ki so trajala toliko časa, kot je bilo opredeljeno na njegovem potnem nalogu, vendar ne več kot 3 mesece od začetka potovanja. Po sedanji ureditvi so se torej za službena potovanja v tujino štela tista potovanja, ki so trajala najdlje 3 mesece; v kolikor so trajala dlje, pa so se štela že za napotitev na delov tujino. Po 1.1.2018, ko se bo začel uporabljati ZČmIS, se bo lahko večino službenih poti štelo kot napotitev na začasno delo v tujino – ZČmIS namreč posega v tisti del Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki kot kriterij za razmejitev med službenim potovanjem in napotitvijo na delo v tujino določa omenjeno 3-mesečno obdobje.

Preberi več...

Zgolj pol leta po uveljavitvi »mini davčne reforme« nova davčna reforma?

V zadnjem času so bile novice o novi davčni reformi vedno pogostejše. Že dlje časa je znano, da želi Ministrstvo za finance spremeniti sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, tako da je bilo največ ugibanj glede prihajajočih sprememb ravno v zvezi s t.i. normiranimi s.p.-ji.

Preberi več...

Izplačila regresa in koriščenje letnega dopusta – na kaj je potrebno biti pozoren?

Regres in letni dopust sta dve izmed temeljnih pravic delavca, ki izvirajo iz obstoječega delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) določa, da mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega leta. Regres in letni dopust torej nista dve ločeni pravici delavca v delovnem razmerju, temveč sta pravici, ki se medsebojno prepletata. Ker se bližajo izplačila regresa in daljša koriščenja letnega dopusta, se bomo v tem prispevku teh dveh področij dotaknili nekoliko podrobneje. 

Preberi več...

Transferne cene – kaj nam dejansko prinašajo vnaprejšnji cenovni sporazumi (t.i. »APA sporazumi«)?

APA sporazum predstavlja poseben dogovor, s katerim lahko davčni zavezanci in pristojni davčni organ še pred izvajanjem transakcij med povezanimi osebami določijo metodologijo, kritične predpostavke in druga primerna merila za določanje transfernih cen za določene transakcije v določenem obdobju. 

Preberi več...

Nova sodna praksa še dodatno zaostruje upravičenost do davčnih ugodnosti

V preteklih dnevih je velika večina davčnih zavezancev rezidentov v svoje poštne nabiralnike dobila informativni izračun dohodnine za leto 2016. Finančna uprava praviloma ob izdaji oz. pripravi informativnega izračuna že razpolaga s ključnimi podatki za izračun dohodnine, saj so te davčnemu organu dolžni posredovati izplačevalci dohodkov (t.i. plačniki davka). Izjema velja, če ne gre za plačnika davkov v Sloveniji oz. je izplačevalec dohodka fizična oseba ali da gre za dohodek iz tujine. V teh primerih so davčni zavezanci sami dolžni napovedati dohodke z napovedjo pri finančnem uradu. Skrb za pravilnost in popolnost podatkov v informativnem izračunu dohodnine je zato na davčnih zavezancih.

Preberi več...

Nezakonita praksa davčnih organov pri odmerjanju davka od nenapovedanih odhodkov

V zadnjem času se v javnosti, zlasti v medijih, zopet pogosteje izpostavljajo primeri iz aktualne prakse delovanja davčnih organov. V tej luči so še posebej burne razprave glede prakse obdavčitve nenapovedanih dohodkov posameznikov po 68.a členu ZDavP-2 (t.i. postopek cenitve davčne osnove), katerega ureditev je med drugim deležna ostrih kritik v strokovni javnosti. Omenjena zakonska določba namreč določa, da lahko davčni organ ugotovi davčno osnovo s cenitvijo, če davčni zavezanec razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je sicer napovedal. Davčni organ lahko navedeno nesorazmerje med napovedanimi dohodki posameznika in njegovo potrošnjo preiskuje za obdobje zadnjih desetih let, pri tem pa od ugotovljene davčne osnove - razlike med vrednostjo premoženja ob začetku in koncu inšpiciranega obdobja, zmanjšana za obveznosti - odmeri davek po enotni stopnji 70%. 

Preberi več...