Izplačila regresa in koriščenje letnega dopusta – na kaj je potrebno biti pozoren?

Manja Rakun

Regres in letni dopust sta dve izmed temeljnih pravic delavca, ki izvirajo iz obstoječega delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) določa, da mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega leta. Regres in letni dopust torej nista dve ločeni pravici delavca v delovnem razmerju, temveč sta pravici, ki se medsebojno prepletata. Ker se bližajo izplačila regresa in daljša koriščenja letnega dopusta, se bomo v tem prispevku teh dveh področij dotaknili nekoliko podrobneje.

 

Pridobitev pravice in trajanje letnega dopusta

Pravico do letnega dopusta pridobi delavec s sklenitvijo delovnega razmerja. V posameznem koledarskem letu pripada delavcu letni dopust v trajanju najmanj štirih tednov (ne glede na to, ali dela delavec polni ali krajši delovni čas), pri čemer pa je dejansko minimalno število dni letnega dopusta delavca odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu; navedeno pomeni, da ima delavec v primeru petdnevnega tednika pravico do najmanj 20 dni letnega dopusta, v primeru šestdnevnega tednika najmanj 24 dni letnega dopusta, v primeru štiridnevnega tednika pa 16 dni letnega dopusta. Seveda pa lahko kolektivna pogodba (kot tudi pogodba o zaposlitvi) določa daljše trajanje letnega dopusta. Delavcu, ki dela krajši delovni čas od polnega, pripada letni dopust v minimalnem znesku (in ne zgolj sorazmerni del letnega dopusta glede na delovni čas).

 

Pri določanju trajanja letnega dopusta pri posameznem delodajalcu pa je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti; navedeno pomeni, da pripada delavcu, ki pri posameznem delodajalcu sklene delovno razmerje ali mu le-to preneha med koledarskim letom, pri tem delodajalcu pravica do sorazmernega dela letnega dopusta. V kolikor bi torej delavec pri delodajalcu sklenil delovno razmerje maja, bi tako pridobil pravico do 8/12 letnega dopusta. Ker pa delavec, kot že rečeno, pravico do letnega dopusta pridobi s samo sklenitvijo delovnega razmerja, lahko takšen delavec celotnih 8/12 letnega dopusta izrabi že neposredno po sklenitvi delovnega razmerja. Načelo sorazmernosti je potrebno upoštevati tudi na mesečni ravni; v primeru, da delavec menja zaposlitev do 15. v mesecu, zagotovi 1/12 letnega dopusta za ta mesec drugi delodajalec. Če pa bi delavec menjal zaposlitev po 15. v mesecu, bi 1/12 letnega dopusta za ta mesec zagotovil prvi (torej bivši) delodajalec. Upošteva se torej tudi splošno pravilo, po katerem se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

 

Izraba letnega dopusta

Delavec lahko letni dopust izrabi v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Dva tedna je potrebno razlagati kot dva koledarska tedna (prostih 14 dni) ne glede na število delovnih dni v tednu za posameznega delavca (kot tudi ne glede na morebitne dela proste dneve v tem 14-dnevnem obdobju). V zvezi z izrabo letnega dopusta se pogosto pojavi vprašanje dvotedenske odsotnosti delavca v primerih, ko delavcu pripada zgolj sorazmerni del dopusta (npr. delavec, ki se je zaposlil pri delodajalcu julija in mu za celotno obdobje zaposlitve pri tem delodajalcu pripadata zgolj dva tedna dopusta) – v tem primeru menimo, da je dopusta ureditev oz. dogovor, po katerem se lahko to predpisano dvotedensko obdobje sorazmerno skrajša (seveda ob predpostavki, da takšen način izrabe letnega dopusta sledi cilju in namenu letnega dopusta).

 

Delodajalčeva obveznost je, da delavcem omogoči izrabo celotnega letnega dopusta do konca koledarskega leta; delodajalec je tako v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti dolžan delovni proces organizirati na način, ki delavcem omogoča izrabo celotnega letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Ravno z namenom uspešnega organiziranja delovnega procesa pa ima delodajalec pravico od delavca zahtevati, da vnaprej planira izrabo vsaj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Neizrabljen del letnega dopusta lahko delavec koristi do 30. junija naslednjega leta, vendar le na podlagi dogovora z delodajalcem – delavec torej ne more takšnega koriščenja letnega dopusta načrtovati brez soglasja delodajalca.

 

Delavec, ki letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ni mogel izrabiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za neko in varstvo otroka, pa ima pravico izrabiti ves neizrabljen dopust tekočega leta najkasneje do 31. decembra naslednjega leta. 

 

Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dnevih; navedeno pomeni, da delavec nima pravice letnega dopusta izrabljati po urah, saj je najmanjša enota izrabe en delovni dan. V kolikor bi torej delavec želel izrabiti le nekajurno odsotnost iz dela, bi se bilo pravilno poslužiti drugih institutov (npr. gibljiv delovni čas, začasna prerazporeditev delovnega časa…).

 

Pravica do izplačila regresa

Regres pripada tistim zaposlenim, ki imajo pravico do izrabe letnega dopusta. Delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto, pripada tudi celoten regres (najmanj v višini minimalne plače).

 

V kolikor pripada delavcu le sorazmerni del dopusta (ker se je npr. pri delodajalcu zaposlil tekom koledarskega leta), mu tudi regres pripada le v sorazmernem delu. Če se je npr. delavec pri delodajalcu zaposlil z julijem, mu temu primerno pripada ½ celotnega regresa.

 

Delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pripada regres sorazmerno z delovnim časom; navedeno pa ne velja za tiste delavce, ki so zaposleni za krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta, ne pa na njegovo izrabo; delavec ima torej pravico do regresa tudi v primeru, če letnega dopusta ne izrabi.

 

Izplačilo regresa

Delodajalec je regres dolžan izplačati najkasneje do 1. julija tekočega leta, v primeru nelikvidnosti pa najkasneje do 1. novembra tekočega leta, če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. V kolikor se delavec pri delodajalcu zaposli po 1. juliju tekočega leta, pa je delodajalec takemu delavcu dolžan regres izplačati najkasneje do izteka tekočega koledarskega leta.

 

Prenehanje delovnega razmerja po izplačilu celotnega regresa

V primeru, da bi delodajalec delavcu izplačal celotni regres, pa bi kasneje tekom koledarskega leta delovno razmerje prenehalo, ima delodajalec pravico od delavca zahtevali vračilo preveč izplačanega regresa.

 

V kolikor bi v zvezi z izplačilom regresa ali izrabo letnega dopusta želeli bolj specifična pojasnila, kliknite tukaj.