Zgolj pol leta po uveljavitvi »mini davčne reforme« nova davčna reforma?

Manja Rakun

V zadnjem času so bile novice o novi davčni reformi vedno pogostejše. Že dlje časa je znano, da želi Ministrstvo za finance spremeniti sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, tako da je bilo največ ugibanj glede prihajajočih sprememb ravno v zvezi s t.i. normiranimi s.p.-ji.

 

Kot izhaja iz predstavljenih predlogov ukrepov na davčnem področju 2017, pa si je Ministrstvo za finance zadalo nekoliko večje cilje. Predlagane ukrepe na davčnem področju lahko razvrstimo v naslednje kategorije:

 

  • Prestrukturiranje davčnih bremen (novela ZDoh-2 in ZDDPO)

 

Nadgradnja sistema normiranih odhodkov

Cilji:

‒       večja učinkovitost in pravičnost sistema

‒       zmanjšanje negativnih vplivov, ki se odražajo na trgu dela

‒       krepitev preventivnih ukrepov proti davčnim zlorabam

 

Predlog na področju dohodnine:

‒       povratek v sintetično obdavčitev (priznavanje olajšav, vezanih na osebne okoliščine, in upoštevanje progresivne lestvice)

‒       prenova mehanizmov proti zlorabam (povezane osebe, obvezen izstop iz sistema, določitev zgornje  meje pri upoštevanju normiranih stroškov)

‒       znižanje obsega normiranih stroškov (predlog normiranih odhodkov v višini 60% namesto sedanjih 80%)

 

Nadgrajeni sistem naj bi bil ugodnejši za zavezance, ki vstopajo v svet podjetništva oz. dosegajo nizke dohodke. Posamezniki, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, pa njihovi prihodki ne presegajo 31.000 €, bodo po novem sistemu plačevali manj dohodnine (oz. v primeru prihodkov do 21.000 € sploh ne bodo plačali dohodnine). Za vse tiste, ki dosegajo oz. bodo dosegali višje dohodke oziroma če dohodek iz s.p. ni njihov edini dohodek (recimo so tudi zaposleni), pa bo davčna obremenitev predvidoma višja kot danes.

 

Predlog na področju davka od dohodkov pravnih oseb:

‒       znižanje normiranih odhodkov (normirani odhodki v višini 60%)

‒       vzpostavitev mehanizmov proti zlorabam (povezane osebe, obvezen izstop, absolutna višina normiranih stroškov)

 

Spremembe glede dodatne splošne olajšave

Cilji:

‒       odprava „stopničavosti“ dodatne splošne olajšave za osebe z najnižjimi dohodki in s tem pravičnejša obravnava zavezancev v podobnem položaju

‒       obstoječi zavezanci, ki so bili upravičeni do dodatne splošne olajšave, ne bodo utrpeli negativnega učinka, bodo pa številni, ki prejemajo nižje dohodke, na boljšem

Predlog:

‒       dodatna splošna olajšava, določena linearno v odvisnosti od dohodka (med dohodkovnima mejama v višini 11.166,37 € do 13.316,81 €)

 

Sprememba obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja s tujim elementom

Cilji:

‒       izboljšanje konkurenčne slike Slovenije

‒       povečati meddržavno in (med)institucionalno mobilnost raziskovalcev in znanja

Predlog:

‒       dodatno zmanjšanje davčne osnove (20 % plače zavezanca oz. na letni ravni ne več kot 12.000 €)

‒       upravičenci (napoteni v in iz Slovenije, raziskovalci, izmenjava zaposlenih med povezanimi družbami)

 

Spremembe v zvezi z davčno obravnavo povračil stroškov, povezanih z napotitvami

Cilj:

‒       davčna izenačitev kratkotrajnih napotitev s službenimi potmi (v nasprotnem primeru bi obstajalo tveganje obdavčitve vseh povračil stroškov za službene poti)

‒       omejiti tveganje neugodnih posledic, ki bi lahko nastopile z začetkom uporabe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (1. januar 2018)

Predlog:

‒       za službeno potovanje se za davčne namene šteje tudi napotitev na začasno delo v tujino, ki traja neprekinjeno do največ 30 dni – posledično se povračila stroškov ne vštevajo v davčno osnovo

 

Druge spremembe

‒       oprostitev brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči

‒       oprostitev izplačil iz šolskih skladov – pod pogojem uveljavitve novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

 

  • Izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in zmanjšanje administrativnih bremen (novela ZDavPR)

 

Spremembe na področju Zakona o davčnem potrjevanju računov

Cilji:

‒       administrativno ugodne rešitve za male davčne zavezance

Predlogi:

‒       uporaba vezane knjige računov (VKR) tudi po prehodnem obdobju (t.j. od 31. 12. 2017 naprej)

‒       podaljša se rok za naknadno sporočanje podatkov o računih izdanih iz VKR na način, da se davčnemu organu lahko poroča enkratno za cel pretekli mesec

 

  • Zniževanje stroškov, povezanih s plačevanjem dajatev z namenom izboljšanja poslovnega okolja

 

Nižji stroški, povezani z izpolnjevanjem davčnih obveznosti

Cilj:

‒       plačevanje davkov z nižjimi oz. brez provizij, kar bo davčnim zavezancem omogočilo nižje stroške, povezane z izpolnjevanjem davčnih obveznosti

Predlogi:

‒       uporaba spletnih plačil oziroma sistema UJP e-plačil za davčne zavezance, ki so vključeni v sistem eDavkov

‒       plačilo dela provizije za plačevanja davkov pri bankah ali za (so)uporabo sodobnih načinov plačevanja (mobilna banka, bankomati, plačilni avtomati), ki jih banke zagotavljajo svojim komitentom

Prednosti:

‒       davčni zavezanec bo razbremenjen stroškov bančnih provizij (z uporabo sistema UJP, ki omogoča plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami ali prek spletnega bančništva in sistema mobilne telefonije)

‒       z vključitvijo bo promoviran sistem UJP, financiran s črpanjem kohezijskih sredstev

‒       s plačilom samo določenega dela provizije se davčne zavezance spodbuja k vključitvi v sistem eDavkov in s tem k uporabi brezplačnega načina plačevanja prek sistema UJP

 

Kot lahko vidimo, bodo prihajajoče spremembe temeljito posegle v davčni sistem, kot ga poznamo sedaj. Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da so zgoraj predstavljene spremembe za enkrat zgolj predvidene in da lahko tekom oblikovanja davčne reforme pride do nekaterih korekcij. V kolikor želite biti s prihajajočimi novostmi na davčnem področju podrobneje seznanjeni, kliknite tukaj.