Stegne 21, 1000 Ljubljana, 9. nadstropje

Tel. 01/360 30 40

© 2019 Taxgroup d.o.o. 

30.3.2020

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov

 

V Uradnem listu RS št. 36 z dne 28.3.2020 je bil objavljen Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (v nadaljevanju ZIUPPP). Zakon zagotavlja sledeče oblike pomoči, ki jih podrobneje opisujemo v nadaljevanju:
 

  1. delno povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19;
     

  2. povračilo nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 ne morejo opravljati dela;
     

  3. odlog plačila prispevkov za socialno varnost kot ukrep za zmanjševanje negativnih posledic pojava epidemije nalezljive bolezni COVID-19.

 

1. Začasno čakanje na delo

 

a) Pogoji

 

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po ZGD-1, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1, ki:
 

  • predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije, ki mora vsebovati

    • navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja),

    • podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela, ter

    • oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest;
       

  • na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30% zaposlenih delavcev, in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo, pri čemer se med zaposlene delavce ne vštevajo delavci v času odpovednega roka, ki jih ni dopustno napotiti na začasno čakanje na delo po tem zakonu; za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, se šteje, da izpolnjuje ta pogoj, če ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50% delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu;
     

  • predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

 

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi na čakanje na delo se mora delodajalec, ne glede na ZDR-1, posvetovati s sindikati pri delodajalcu, ali če sindikata pri delodajalcu ni, s svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

 

ZIUPPP podrobneje določa primere, v katerih delodajalec ne more uveljavljati pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače (če zadnje tri mesece ni redno izplačeval plač in obračunal prispevkov; če nima poravnanih obveznih dajatev ali drugih nedavčnih obveznosti, ki presegajo 50 EUR; če je nad njim uveden postopek insolventnosti po ZFPPIPP; če imajo delavci v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa presežek ur).
 

b) Trajanje

 

Delodajalec v skladu s prejšnjim členom napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za največ tri mesece.

 

Upravičenost do nadomestila plače traja do 30. 9. 2020.

c) Uveljavljanje pravice do povračila nadomestila plače

 

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje  v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30.9.2020. Navedeno velja tudi za delodajalce, ki so delavce napotili na začasno čakanje na delo še pred uveljavitvijo tega zakona, torej pred 29.3.2020, če so izpolnjeni vsi pogoji. Vlogi se predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev po tem zakonu (opis poslovnega položaja, nemožnost zagotavljanja dela 30% delavcev, izjava).

d) Višina povračila izplačanih nadomestil plače

 

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 40% nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v ZUTD.

e) Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev

 

ZIUPPP opredeljuje tudi pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev.

 

Podrobneje naj opozorimo zlasti na obveznost delodajalca, da je v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače dolžan delavcem na začasnem čakanju na delo izplačevati nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Hkrati v tem obdobju ne sme:
 

  • začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,

  • odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

 

Če delodajalec ravna v nasprotju z navedenimi obveznostmi, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

 

2. Odrejena karantena

 

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu z ZDR-1, pri čemer mora podati izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.

 

Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.

 

Vloga se predloži na Zavod RS za zaposlovanje. Priloži se ji odločba o odrejeni karanteni ter izjava, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

 

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

 

3. Samozaposleni

 

Ta del je bil dodan v okviru zakonodajnega postopka. Za samozaposlene je bil sprejet odlog plačila prispevkov.

 

Do odloga plačila prispevkov je upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravno organizacijsko obliko izvajanja dejavnosti, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima drugih zaposlenih.

 

Samozaposlenim se neposredno na podlagi tega zakona odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020.  Rok za plačilo odloženih prispevkov je 31.3.2022. Od odloženih prispevkov po tem členu, ki jih upravičenec ne plača do roka, se plačujejo zamudne obresti v skladu z ZDavP-2.

 

Do odloga pa ni upravičen samozaposlen:
 

  • ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisan v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost,

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 28. februar 2020 znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti z dne 28. februarja 2020, višjih od 50 eurov, ni poravnal do 6. aprila 2020, in

  • ki je do dneva uveljavitve tega zakona pričel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.

 

 

Pretekli vikend je imela Vlada v obravnavi t.i. »antikorona paket«, ki tudi že delno spreminja omenjeni zakon oziroma ostaja nejasno, kakšno bo razmerje glede nadomestil in prispevkov med tem zakonom in morebitnim »mega« zakonom, zato bo potrebno tekoče spremljati zakonodajni postopek glede vloženih amandmajev na predlog »mega« zakona.

 

V primeru kakršnihkoli vprašanj se seveda obrnite  na naše kontakte. Z veseljem vam bo priskočila na pomoč ekipa izkušenih pravnih, finančnih in davčnih svetovalcev.

____________________________________________________________________________________

30.3.2020

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev

V Uradnem listu  RS št. 36 z dne 28. 3. 2020 je bil objavljen  Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljevanju: ZIUOPOK), ki je pričel veljati takoj naslednji dan, to je dnem 29. 3. 2020.

Navedeni zakon z namenom preprečitve hujše gospodarskem škode in ohranitve finančne stabilnosti v Republiki Sloveniji kot interventni ukrep določa odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe. ZIUOPOK omogoča tak ukrep tudi pri kreditnih pogodbah, ki bodo sklenjene v času trajanja epidemije.

Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloka, to pomeni tako glavnice, kakor tudi pogodbeno dogovorjenih obresti. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.

V ta namen bosta banka oz. hranilnica ter kreditojemalec sklenila dodatek h kreditni pogodbi. V kolikor je terjatev banke zavarovana s hipoteko, je stališče bank, da dodatkov k sporazumu o zavarovanje denarne terjatve sklenjenih v obliki notarskega zapisa, ne bo potrebno sklepati, ravno tako ni potrebno nobeno dodatno dejanje bank, da izvede ta ukrepe. Takšno stališče je vsekakor pozitivno, saj kreditojemalcem ne bodo nastali dodatni stroški povezani s sklenitvijo notarskega zapisa.

Pomembno je, da po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.

S predlogom  Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je predvideno, da se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe ter da se za enako obdobje, kot se  podaljša zapadlosti kreditne  pogodbe, podaljša tudi pogodba ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe.

Za kreditojemalca se šteje:
 

  • gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji,

  • zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;

  • nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

  • fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Slovenije.
     

Namen ZIUOPOK je tako zagotavljati finančno likvidnost kreditojemalcem, ki so pravne osebe, zadruge, društva, zavodi, ustanove, ki so ustanovljeni po pravu Republike Slovenije in imajo sedeže v Republiki Sloveniji, nosilcem kmetijskih gospodarstev ali nosilcem dopolnile dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo ter fizičnim osebam, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
 

Vlogo oz. predlog za odlog plačila je možno vložiti najkasneje v roku šestih mesecev po preklicu epidemije, torej je možno vlogo vložiti že danes. Ker v tem trenutku ne moremo predvidevati kdaj bo epidemije preklicana, pri čemer bo preklic epidemije objavljen v Uradnem listu in v sredstvih javnega obveščanja, vam svetujemo pozorno spremljanje  razvoja in poteka epidemije.

V vlogi je potrebno v vlogi navesti vzroke in predložiti dokaze za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja ter predložiti načrt poslovodstva kreditojemalca za vzpostavite likvidnosti, pri čemer pa ni treba priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če kreditojemalec opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove.

Radi bi vas opozorili, da ZIUOPOK predvideva odlog plačila obveznosti po kreditnih pogodbah in ne tudi po pogodbah o financiranju, torej po pogodbah o leasingu.  Poudarjamo, da ne glede na določbe zakona, lahko vsak kreditojemalec pri banki oz. hranilnici zaprosi za odlog izpolnjevanja obveznosti po leasing pogodbi.

____________________________________________________________________________________

30.3.2020

Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)

 

V Uradnem listu RS št. 36 z dne 28.3.2020 je bil objavljen tudi Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), v nadaljevanju ZZUSUDJZ.

 

 

1. Ukrepi v sodnih zadevah

 

Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo.

 

Roki v sodnih zadevah ne tečejo. Izjema so sodne zadeve, ki se obravnavajo kot nujne. Predsednik Vrhovnega sodišča RS je dne 13.3.2020 že sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, v kateri je navedel nujne zadeve skladno s 83. členom ZS. Skladno z drugim odstavkom 4. člena ZZUSUDJZ ti ukrepi trajajo, dokler trajajo ukrepi po tem zakonu (torej ZZUSUDJZ), ki je začel veljati  29.3.2020.

 

Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče.

 

 

2. Ukrepi v upravnih in drugih javnopravnih zadevah

 

a) Tek rokov

Roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, nimajo značaja upravne zadeve ZUP, za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ne tečejo. Prav tako ne tečejo roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov

 

Tek rokov pa se ne prekine, če gre za nujne zadeve (tj.  obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena tega zakona). Organi o tem nemudoma obvestijo stranke.

 

Roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu, se s tem zakonom podaljšajo tako, da se iztečejo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov. Če z iztekom roka za uveljavitev pravice preneha istovrstna pravica, se šteje, da je prenehala z iztekom roka iz prejšnjega stavka.

 

V prekrškovnih zadevah roki ne tečejo, razen če gre za nujne zadeve (v tem primeru roki tečejo, o čemer mora prekrškovni organ storilca prekrška obvestiti).

 

b) Ukrepi v zvezi s poslovanjem

V upravnih zadevah se ne omogoča vlaganje pisnih in ustnih vlog ter dajanje ustnih izjav pri organu, razen vlog za uveljavitev pravic, ki se obravnavajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku. V upravnih zadevah se pisne vloge lahko vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način. V tem primerih se dokumenti, ki vplivajo na pravni položaj, vročajo na vložnikov naslov stalnega ali začasnega prebivališča iz registra stalnega prebivalstva.

 

V upravnih zadevah se ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec lahko v neposrednem stiku, ne izvajajo, razen v nujnih zadevah.

 

c) Vročanje v nujnih zadevah

Osebno vročanje dokumentov v upravnih zadevah na podlagi 87. člena ZUP se ne opravlja, razen v nujnih zadevah.

Če je osebna vročitev opravljena po uveljavitvi tega zakona, pa ne gre za nujne zadeve, roki začnejo teči naslednji dan po objavi sklepa Vlade RS o prenehanju razlogov za sprejete ukrepe po tem zakonu, ki ga objavi v Uradnem listu RS oziroma najkasneje 2. julija 2020.

 

Vročanje v prostorih organa se ne opravlja, razen v nujnih primerih, če je takšna vročitev predpisana z zakonom.

 

Vročanje z javnim naznanilom se opravlja tako, da se sporočilo o vročanju z javnim naznanilom objavi na državnem portalu eUprava.

 

 

3. Ukrepi glede notarskih pisarn

 

Predsednik Notarske zbornice Slovenije lahko sprejme začasne ukrepe v zvezi s poslovanjem notarskih pisarn, ki se nanašajo zlasti na način ali omejitev izvajanja uradnih ur za sprejemanje strank. Ne glede na prejšnji odstavek sprejme ukrep popolnega zaprtja notarske pisarne minister, pristojen za pravosodje, na predlog Notarske zbornice Slovenije.

 

Ministrstvo za pravosodje je že dne 23.3.2020 skladno z ZN sprejela Odredbo o začasnem delovnem času notarjev v času trajanja epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), s katero določijo uradne ure notarskih pisarn:

 

  • ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure in

  • sreda od 13. do 17. ure.

 

 

4. Ukrepi pri izvrševanju kazenskih sankcij

 

Že začeti postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje kazni zapora se prekinejo, novi postopki pa se ne začnejo. Predvidena je tudi možnost premestitve obsojenca, prekinitev prestajanja kazni zapora ali predčasni odpust največ šest mesecev pred iztekom kazni, če so za to izpolnjeni pogoji.

 

 

5. Trajanje ukrepov

 

Ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020.

 

 

V primeru kakršnihkoli vprašanj se seveda obrnite  na naše kontakte. Z veseljem vam bo priskočila na pomoč ekipa izkušenih pravnih, finančnih in davčnih svetovalcev.


____________________________________________________________________________________

29.3.2020

 

T.i. trenutni ukrepi oz. zakoni, ki so bili pretekli teden, dne 19. 3. 2020, sprejeti v Državnem zboru, so bili včeraj, dne 28.3.2020, objavljeni v Uradnem listu RS. Z dnem 29.3.2020 lahko delodajalci in zaposleni že uveljavljamo pravice po predmetnih interventnih zakonih. Posamezne zakone bomo predstavili v naslednjih objavah. Besedilo vseh petih zakonov je objavljeno v Uradnem listu št. 36 z dne 28.3.2020.

 

V tem delu velja izpostaviti, da Vlada RS intenzivno dela na pripravi »mega« antikorona zakona (ali paketa zakona), v katerega naj bi implementiral zakonske okvire za izvajanje zgoraj omenjenih (5ih) ukrepov. 

 

V primeru kakršnihkoli vprašanja v zvezi z interventnimi ukrepi nas kontaktirajte. Z ekipo naših strokovnjakov s pravnega, finančnega in davčnega področja vam bomo z veseljem priskočili na pomoč.

____________________________________________________________________________________

26.3.2020

 

Z namenom še intenzivnejše pomoči gospodarstvu, delodajalcem in delavcem je Vlada Republike Slovenije dne 23. 3. 2020 predstavila dodatne ukrepe.
Poudarjamo, da so opredeljena področja na katerih bo država pomaga ter relativno splošno opisane predvidene oblike pomoči države.

Predvidene so naslednje oblike pomoči države:
 

  1. Ukrepi na delovnem mestu:
     
    • Predvideva se višje financiranje nadomestila plač za delavce na čakanju;

    • Nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti v času epidemije krije ZZZS od prvega dne dalje;

    • Vzpostavi se poseben sistem nagrajevanja delavcev v kritičnih dejavnosti (zdravstvo, civilna zaščita, kritična infrastruktura). Priporoča se, da enako ravnajo tudi  delodajalci v zasebnem sektorju.
       

  2. Ukrepi za izboljšanje socialnega položaja upokojencev in delavcev
     
    • Status delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile (nezmožnost prihoda na delo, varstvo otrok) se izenači s statusom za delavce na čakanju;

    • Javnih storitev, ki se ne izvajajo, se ne plača;

    • Upokojencem se izplača solidarnostni dodatek, pri čemer se glede višine le-ta upošteva njihova pokojnina;

    • Delavcem, ki jim preneha delovno razmerje v času epidemije, jim avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost.
       

  3. Ukrepi za izredno pomoč samozaposlenim
     
    • Predvidena je izredna pomoč;

    • Tisti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni od mesečnega temeljnega dohodka v višini 70%;

    • V času epidemije sem jim odpišejo pokojninski in zdravstveni prispevki, pri čemer pravice iz navedenih zavarovanj obdržijo, plačilo teh prispevkov bo prevzela država;

    • Do odmera dohodnine za leto 2020 se jim odločilo plačilo akontacije dohodnine.
       

  4. Ukrepi za ohranitev delovanja podjetij
     
    • Prispevke za pokojninsko zavarovanje za zaposlene v gospodarstvu, ki ostanejo na delovnem mestu, plača država.
       

  5. Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij
     
    • Vzpostavi se shema za odkup terjatev;

    • Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo za 8 dni;

    • Po pogodbah z javnim sektorjem se uvede moratorij za  uveljavljanje pogodbene kazni;

    • Uvede se moratorij za plačilo akontacije davka za dohodka pravnih osebe in plačilo davka na dohodke iz dejavnosti za samostojne podjetnike;

    • Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega  socialnega sklada se usmeri v pomoč podjetjem.

 

 

Ob pripravi tega prispevka predlog zakona še ni pravljen. Ravno tako ni znano ali bo krovni zakon, ki bo vključeval vse zgoraj predvidene pomoči države, ali se bo predlagatelj odločil za posamezne zakone.
V tem trenutku ne vemo kakšna bo njegova/njihova vsebina in ne moremo predvideti kdaj bo/do predloženi v zakonodajni postopek.  Ocenjujemo, da bo/do bodoči zakon/i sprejeti po nujnem postopku.
V tem trenutku tudi ne moremo posredovati točne informacije kako bo z veljavnostjo že sprejetih in neobjavljenih zgoraj navedenih zakonov, v času, ko bo/do veljali nov/i zakon/i. Žal ne moremo predvideti kako bo to področje uredil predlagatelj v prehodnih določbah.
Za vas bomo  tekoče spremljali situacijo glede ukrepov in možnih pomoči za gospodarstvo.

 

Slovenija je 12. marca 2020 ob 18. uri na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila primerov okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Za zajezitev posledic navedene epidemije in širjenja bolezni COVID-19 je država sprejela več predpisov, tako na gospodarskem področju, zdravstvenem, na področju vzgoje in izobraževanja, na področju pretoka ljudi in storitev.
 

Namen tega prispevka je predstaviti trenutne ukrepe oz. zakone, ki so bili pretekli teden, dne 19. 3. 2020, sprejeti v Državnem zboru. Na tem mestu pojasnjujemo, da vsi sprejeti zakoni do danes še niso bili objavljeni v Uradnem listu, torej še niso stopili v veljavo, ravno tako čistopisi zakonov še niso javni. Po javno dostopnih podatkih je predvideno, da bodo vsi interventni zakoni objavljeni v Uradni listu dne 28. 3. 2020 in pričeli veljati naslednji dan po objavi, to je 29. 3. 2020. Povedano drugače, od dneva uveljavitve zakonov (navedenih v nadaljevanju) bodo lahko delodajalci in delavci že lahko uveljavljali pravice, ki jim pripadajo po navedenih zakonih.
 

Kot uvodoma pojasnjeno je Državni zbor pretekli teden sprejel pet interventnih zakonov, ki predstavljajo nabor prvih ukrepov države za pomoč gospodarstvu. Sprejeti so bili naslednji zakoni:
 

  1. Zakon  o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 (covid-19) (ZZUSUDJZ),
  2. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK),
  3. Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP),
  4. Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) in
  5. Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (ZIUPKGP).


V nadaljevanju navajamo bistvene poudarke zakonov.

 

Zakon  o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 (covid-19) (ZZUSUDJZ)

 

Ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020.

Ukrepi v sodnih zadevah:
 
  • roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo;
     

  • roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v nujnih zadevah, ki pa so naslednje:
     

1. preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali   

    omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki

    Sloveniji,

2. postopek v zadevah zavarovanja,

3. izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi,

    ki izhajajo iz zakona,

4. nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,

5. menični in čekovni protesti ter menične tožbe,

6. spori za objavo popravka objavljene informacije,

7. popis zapustnikovega premoženja, razen v primerih, ko je potrjena smrt zapustnika

    zaradi okužbe s koronavirusom ali je vzrok smrti neznan,

8. zadeve prisilne poravnave in stečaja (v postopkih zaradi insolventnosti sodišča ne

    razpisujejo javnih dražb in drugih opravil, ki zahtevajo osebne stike upraviteljev,

    udeležencev  in drugih oseb v teh postopkih),

9. druge zadeve, za katere tako določa zakon.

 

Vsi razpisani naroki v zadevah, ki ne spadajo v zgoraj navedene nujne zadeve, se prekličejo.

 

  • rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče.

 

Ukrepi v upravnih in drugih javnopravnih zadevah
 
  • roki za opravljanje procesnih dejanj strank, za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in izdajanje upravnih aktov ne tečejo.
     

  • roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu, se iztečejo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov.
     

  • osebno vročanje dokumentov v upravnih na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku se ne opravlja, razen v nujnih zadevah.
     

Delovni časi notarskih pisarn
 
  • notarji imajo v času epidemije nov delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure in sreda od 13. do 17. ure.
     

Besedilo zakona je na razpolago na spletni strani Državnega zbora.

 

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)

Predvideno je naslednje:
 

  • Banka ali hranilnica s sedežem v Republiki Sloveniji lahko odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev v skladu z določbami tega zakona, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo;
     

  • Za kreditojemalca se šteje:

    • gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima

    • sedež v Republiki Sloveniji,

    • zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z

    • zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež

    • oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;

    • nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali

    • nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

    • fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v

    • Republiki Slovenije.
       

  • Vlogo je potrebno vložiti najkasneje v 6 mesecih po preklicu epidemije, pri čemer je potrebno v vlogi navesti vzroke in predložiti dokaze za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca, pri čemer pa ni treba priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če kreditojemalec opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove;
     

  • Končni datum zapadlosti terjatve iz kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.
     

Poudarjamo, da ne glede na določbe zakona, lahko vsak kreditojemalec že sedaj pri banki oz. hranilnici zaprosi za odlog (t. i. moratorij) izpolnjevanja obveznosti po kreditni pogodbi.
 

Besedilo zakona je dostopno na spletni strani Državnega zbora.


 

Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP)
 

Zakon predvideva naslednje:
 

  • rok za oddajo davčnih obračunov (kot tudi letnih poročil na AJPES) je podaljša do 31.5.2020;

  • podaljšan je rok za oddajo priglasitve ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki  do 31.5.2020;

  • omogočena sta odlog in obročno plačilo davkov (tudi za akontacije davka in davčnega odtegljaja) za vse zavezance – tako pravnim kot fizičnim osebam izven okvira Zakona o davčnem postopku (ZDavP-   2);

  • obresti v času odloga in obročnega plačila se ne obračunavajo;

  • prvi letni informativni izračuni dohodnine za leto 2019 bo Finančna uprava Republike Slovenije odpremila najkasneje do 30.6.2020;

  • v primeru, da dohodninskemu zavezancu informativni izračun ne bo vročen do 15.7.2020, bo moral  sam vložiti napoved za odmero dohodnine do 31.8.2020.

 

Celotno besedilo sprejetega zakona (pri čemer je potrebno upoštevati uvodoma navedeno opozorilo) je dostopno na spletni strani Državnega zbora.


 

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)


Zakon predvideva naslednje oblike pomoči:
 

  • Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in sicer v višini 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela;

  • Pogoji za uveljavitev pravice so naslednji: delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, predložiti je potrebno pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo in opisati nastali poslovni položaj delodajalca;

  • Začasno čakanje na delo je omejeno na obdobje največ treh mesecev;

  • Upravičenost do nadomestila plače traja do 30. 9. 2020;

  • Delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na domu;

  • Delodajalec bo moral imeti poravnane vse  obvezne dajatve in druge denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, oziroma vrednost  teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge ne bo smela znaša 50 eurov ali več.

 

Besedilo zakona je dostopno na spletni strani Državnega zbora.

____________________________________________________________________________________

13.3.2020

Vlada je že sprejela predlog interventnega zakona (Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače), ki določa ukrepe za razbremenitev delodajalcev. V predlagani interventni zakon so lahko vključene vse gospodarske družbe, zadruge in delodajalci fizične osebe, ki zaposlujejo delavce v skladu z določbami ZDR-1, morajo pa izpolnjevati določene pogoje po tem zakonu. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače tako v primeru začasnega čakanja na delo kot odrejene karantene uveljavljal samo enkrat in največ za obdobje treh mesecev oziroma za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. Ker je namen tega ukrepa ohranitev delovnih mest, delodajalec v obdobju vključenosti v ukrep delnega povračila nadomestila plače ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prav tako pod določenimi pogoji ne bo smel odrejati nadurnega dela. Do delnega povračila nadomestila plače ne bo mogel biti upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti.

 

Predlog interventnega zakona zajema sledeče ukrepe za razbremenitev delodajalcev:

 

1. primer: 

 

Delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo v višini 60 odstotkov nosijo delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država.

Možnost, da delavci ne opravljajo dela, ker jim ga delodajalec ne more zagotavljati, torej že obstaja v splošni ureditvi v ZDR-1 in jo je pod temi pogoji možno uporabljati v vseh primerih, ko delodajalec delavcem ne more zagotavljati dela in ne gre za odločitev o začasnem čakanju po določbah predlaganega interventnega zakona. Z uvedbo novega instituta v interventnem zakonu se torej vzpostavlja istočasni obstoj dveh sistemov v primerih nezagotavljanja dela delavcem s strani delodajalca, pri čemer glede na namen in cilje predlaganega zakona ni mogoča njuna hkratna uporaba pri istem delodajalcu.

 

Pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače za delodajalca so naslednji:

  • da predloži opis poslovnega položaja,

  • da na podlagi opisa poslovnega položaja izkaže, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter

  • da predloži pisno izjavo, s katero se zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

 

Delodajalec bo moral kot pogoj za uveljavitev delnega povračila plače sprejeti program ohranitve delovnih mest.

 

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

 

Obdobje začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece. Delavec bo v času napotitve ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene v tem zakonu, v času začasnega čakanja na delo pa bo imel:

  • pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo, ki je določena za primer nezagotavljanja dela s strani delodajalca, in

  • obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

 

2. primer: 

 

Delavec zaradi karantene odrejene z odločbo ministra za zdravje ne bo mogel opravljati dela. Tudi v tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Breme nadomestila za čas odrejene karantene v celoti nosi Republika Slovenija. Predlog zakona delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače v enaki višini kot v primeru začasnega čakanja na delo.

Kaj pa primeri, ko delavci zaradi zaprtja vrtcev in šol ne bodo imeli zagotovljenega varstva? Tu je podlaga v bistvu šesti odstavek 137. člena ZDR-1, saj delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile (zaradi zaprtja šol/vrtcev so otroci doma in nima drugih možnosti, zato ostane doma). V tem primeru je upravičen do polovice plačila (50%), do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

 

Tudi glede samozaposlenih (ki nimajo zaposlenih delavcev) rešitve še niso dane na plano, se pa že pojavljajo predlogi s strani interesnih združenj, OZS, … da se tudi za samozaposlene osebe sprejmejo določeni ukrepi.

 

Za vas bomo  tekoče spremljali situacijo glede ukrepov in možnih pomoči za gospodarstvo.

 

V primeru kakršnihkoli vprašanj se obrnite na naše svetovalce, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. Nudimo vam ustrezne storitve za pripravo vse potrebne dokumentacije za odreditev dela na domu ali čakanja na delo v teh izrednih razmerah okoliščinah.

 

Hkrati vam lahko pripravimo vse potrebno, da se v vaše obstoječe pravne akte (vključno s pripravo ustreznega vzorca pogodbe o zaposlitvi) vključi možnost in postopek rednega dogovora o trajni možnosti zaposlenih, da delo opravljajo od doma. Slednje namreč postaja vedno pogostejša in med delavci in delodajalci vse bolj priljubljena in predvsem fleksibilna oblika opravljanja dela v okviru delovnega razmerja.