1. Postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja

  2. Čakanje na domu, nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile po predlogu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

  3. Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo

  4. Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
  5. Socialno varstvo, pravice iz javnih sredstev in uveljavljanje pravic iz naslova starševskega varstva
  6. Temeljni mesečni dohodek - upravičenci: samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje
  7. Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence in kmete
  8. ZIUZEOP na področju davkov
  9. Vračilo prejetih sredstev
  10. Spremembe mega "antokorona" zakona

 

 

6.4.2020

Postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja
 

1. ODLOG OBVEZNOSTI POSLOVODSTVA PRI NASTOPU INSOLVENTNOSTI
 

Zakon določa, da v primeru, če družba postane insolventna in je insolventnost nastala kot posledica razglasitve epidemije s koronavirusom, poslovodstvo družbe ni zavezano ravnati po pravilih, ki jih določa stečajna zakonodaja, tj. vložiti predloga za začetek stečaja prisilne poravnave. Takšen odlog obveznosti poslovodstva traja celoten čas trajanja epidemije in še tri mesece po prenehanju izrednih ukrepov. S tem se dejansko podaljšuje čas, v katerem lahko družba doseže finančno prestrukturiranje in posledično prenehanje insolventnosti.

 

Zakon predpostavlja, da se šteje, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s strani pristojnih institucij odločeno, da se opravljanje dejavnosti zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji. V drugih primerih pa bo poslovodstvo moralo dokazati, da je bila insolventnost posledica epidemije. Skladno zakonom so torej dejansko s tega vidika na slabšem podjetja, ki jim sicer s strani države ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti, vendar pa imajo zaradi velikega upada naročil, ravno tako bistveno zmanjšane prihodke, saj morajo vzročno zvezo med epidemijo in insolventnostjo posebej dokazovati, da lahko izkoristijo odloge obveznosti, ki jih predvideva zakon.

 

V tem kontekstu je pomembno omeniti, da stečajni zakon kot enega izmed splošnih položajev insolventnosti določa stanje, ko dolžnik s plačilom plač delavcem zamuja več kot dva meseca, kar pomeni, da lahko razlogi za nastanek insolventnosti skladno s stečajno zakonodajo nastanejo že po dveh mesecih zamude z izplačili. Vzemimo za primer družbo, ki se ukvarja z gostinsko dejavnostjo, kar pomeni, da ji je bilo že sredi meseca marca s sklepom pristojnih državnih organov prepovedano opravljanje dejavnosti. Zaradi popolne prepovedi opravljanja dejavnosti je bila restavracija primorana zapreti svoja vrata, kar pomeni, da je v trenutku ostala brez vsakršnih prihodkov. Kljub temu, da takšna družba nima prihodkov, pa bo v času trajanja epidemije še vedno obdržala večino svojih obveznosti, torej obveznosti do delavcev, obveznosti iz naslova morebitnih kreditnih pogodb, določene obveznosti do dobaviteljev, najemodajalcev, itd.. Predpostavimo, da ima takšna družba likvidnostne težave in bo zaradi ustavljenih prilivov zamujala z izplačilom plač za mesec marec, ki bi jih, predpostavimo, morala biti izplačati do 15.4. V običajnih okoliščinah, torej brez ukrepov, ki jih na področju insolventnosti predvideva zakon, bi tako po dveh mesecih zamude z izplačilom plač, tj. v našem primeru po 15.6. takšna družba postala insolventna in na ta način izpostavljena sprožitvi stečaja s strani delavcev. Zakon pa posledice insolventnosti odlaga v celotnem času trajanja epidemije in še tri mesece po prenehanju izrednih ukrepov. Če predvidevamo, da ukrepi ne bodo podaljšani in bodo trajali do konca meseca maja, bi se torej trajanje odloga izteklo tri mesece pozneje, tj. 31.8. S tem se dejansko podaljšuje čas, v katerem lahko družba, ki je zaradi posledic razglasitve epidemije s koronavirusom postala insolventna, doseže finančno prestrukturiranje in s tem reši poslovanje družbe pred stečajem. V predstavljenem primeru bo tako za prenehanje razlogov insolventnosti namesto dveh mesecev imela na voljo še dva dodatna meseca in pol. Glede na to, da država z interventnimi zakoni ponuja različne oblike ukrepov kot pomoč gospodarstvu, vam svetujemo, da preučite možnosti za koriščenje ukrepov v obliki povračila izplačanih plač oziroma odloga plačila kreditnih obveznost, kot tudi druge ukrepe za blažitev posledic epidemije, ki jih predvideva interventna zakonodaja in na ta način izkoristite tudi odlog obveznosti v primeru nastopa insolventnosti, ki ga predvideva zakon ter preprečite nastanek razlogov za začetek stečaja. Glede na to, da trenutna situacija odpira širok nabor ukrepov, je izjemnega pomena presoja izbire ustreznega ukrepa, ki je za konkretnega delodajalca najbolj primeren glede na njegov delovni proces, dejavnost in naravo delovnih mest. Aktualne informacije glede predmetnih vprašanj najdete tudi na naši spletni strani. V kolikor niste prepričani, kateri ukrep je v konkretnem primeru najboljše uporabiti, ali kako zagotoviti njegovo zakonito in učinkovito izvedbo, se obrnite na nas in naša ekipa vam bo pomagala najti najustreznejšo rešitev. ​

​2. DODATNI POLOŽAJ INSOLVENTNOSTI

 

Poleg osnovnih položajev insolventnosti, ki jih določa stečajna zakonodaja, zakon določa tudi dodatni položaj insolventnosti, ki je vezan na posledice epidemije koronavirusa, in sicer določa, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal insolventen tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi posledic epidemije COVID-19.

Pri tem dodatnem razlogu za insolventnost, ki ga uvaja zakon, pa je potrebno opozoriti, gre za neizpodbitno domnevo insolventnosti in nasproten dokaz ni dovoljen. Torej v primeru, če bo podjetje prejelo povračila nadomestil za plače in prispevke na podlagi interventnih ukrepov države in v enem mesecu po prejemu delavcem ne plače in prispevki ne bodo izplačani, mora podjetje ukrepati na način, kot ob nastopu insolventnosti zahteva stečajna zakonodaja. Upoštevaje navedeno je torej ključnega pomena, da družba prejeto pomoč dejansko uporabi za izplačilo plač in prispevkov delavcem, saj se bo sicer po enem mesecu zamude z izplačili štela za insolventno in bodo nastopile posledice, ki jih zakon določa v primeru insolventnosti. Obrazložitev predmetnega določila pojasnjuje, da bi bilo nevzdržno, če delavci od delodajalca tem roku ne bi prejeli plačil, ki so v bistvu namenjeni reševanju njihove socialne stiske. Predmetna domneva insolventnosti velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov, ki jih določa zakon.

____________________________________________________________________________________

​5.4.2020

Čakanje na domu, nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile po predlogu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

Zakon ureja dva ukrepa v obliki celotnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani države, katerih namen je v ohranitvi delovnih mest oziroma začasno preprečiti odpuščanje delavcev iz poslovnih razlogov in tako prispevati k delni omejitvi škodljivih učinkov epidemije COVID-19 na slovensko gospodarstvo in sicer:

 

  • povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije COVID-19 (začasno čakanje na delo).

 

  • določa višino nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile ter delno povračilo izplačanih nadomestil plače tem delavcem.

 

V obeh omenjenih ukrepih bodo delodajalci v celoti razbremenjeni plačila nadomestila plače in pripadajočih prispevkov za socialno varnost delojemalca in delodajalca, ki jih bo prav tako plačala Republika Slovenija.

 

1. Upravičeni delodajalci

 

Upravičenci do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo bodo vsi delodajalci iz zasebnega sektorja v Republiki Sloveniji, poleg njih pa tudi delodajalci iz javnega sektorja, katerih zaposlitve so neposredno sofinancirane s strani države preko posebnih programov. Slednji bodo do povračila nadomestila plače upravičeni v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo. 

 

Do  pomoči  so  upravičeni  tisti  delodajalci:

  • ki  jim  bodo  po  njihovi  oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v  drugem  polletju  2020  ne  bodo  dosegli  več  kot  50  %  rast  prihodkov  glede  na  isto obdobje  leta  2019.  

  • V  primeru,  da  ta  pogoj  pomoči  ob  predložitvi  letnih  poročil  za  leto 2020   ne   bo   dosežen,   bo   moral   upravičenec   naknadno   vrniti   celotno   pomoč.

 

V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:

  • vsaj  25  %  zmanjšanje  prihodkov  v  mesecu  marcu  2020  v  primerjavi  s  prihodki  v mesecu februarju 2020 ali

  • vsaj  50  %  zmanjšanje  prihodkov  v  mesecu  aprilu  ali  maju  2020  v  primerjavi  s prihodki v mesecu februarju 2020. 

 

Pravice do povračila izplačanih nadomestil pa ne bodo mogli uveljavljati naslednji delodajalci:

  • neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

 

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavljajo delodajalci, ki lahko uveljavijo pravico do povračila nadomestila za čakanje na delo na domu in ki izjavijo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

 

2. Delavci

 

Na začasno čakanje na delo so lahko napoteni vsi delavci, ki so v delovnem razmerju pri določenem delodajalcu, ne glede na obliko oziroma vrsto pogodbe o zaposlitvi, in za katere delodajalec ugotovi, da je njihovo delo začasno nepotrebno. To pomeni, da so lahko v ukrep vključeni tudi delavci, ki so v času odločanja delodajalca o začasnem čakanju na delo oziroma v primeru višje sile odsotni z dela ali delajo s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (gre za prejemnike delnega nadomestila), predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem varstvu, ali nastopijo okoliščine, na podlagi katerih uveljavljajo pravice iz socialnih zavarovanj v času izvajanja ukrepa. Za te delavce se jasno določa, da zadržijo oziroma pridobijo pravice do nadomestil oziroma drugače imenovanih prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj, in sicer kot da bi delali. 

 

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.

 

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega

nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače

urejene v zakonu.

 

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

 

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

 

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega

dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

 

3. Višina nadomestila in povračilo

 

Zakon izenačuje višino nadomestila za primer začasnega čakanja na delo ter za primer nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile in sicer na 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

 

Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

 

Izplačano nadomestilo plače se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, vendar v višini, ki ne presega višine povprečne plače  za   leto 2019 v   Republiki   Sloveniji,   preračunane   na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

 

Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja. Prispevke za vsa socialna zavarovanja v celoti plačuje Republike Slovenija

 

S tem bodo delodajalci, vključeni v ukrepa po zakonu, v celoti razbremenjeni stroškov izplačevanja nadomestil plače. 

 

Zakon podrobneje ureja tudi primer delavcev, ki delajo z delovnim časom krajšim od polnega in tistih, ki so ob napotitvi na začasno čakanje na delu odsotni z dela. 

 

Z namenom nadaljnjega ohranjanja delovnih mest se delodajalce oprošča plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od 13.3. do 31.05.2020, vendar največ  od  nadomestila  plače  do  višine  povprečne  plače  za  leto  2019  v  Republiki Sloveniji,  preračunane  na  mesec.  Prispevke bodo delodajalci še vedno obračunali v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo pa jih potrebno plačati.

 

4. Uveljavitev pravice

 

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

 

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle  obveznosti  na  dan  vložitve  vloge.  Šteje  se,  da  delodajalec  ne  izpolnjuje obveznosti  iz  te  alineje  tudi, če  na  dan  oddaje  vloge  ni  imel  predloženih  vseh obračunov  davčnih  odtegljajev  za  dohodke  iz  delovnega  razmerja  za  obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; 

  • če je nad njim uveden postopek stečaja.

 

Vlogi bo potrebno priložiti dokazila o odreditvi začasnega čakanja na delo ter v primeru višje sile izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače ter dokazila o upravičeni odsotnosti delavcev iz tega naslova. 

 

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom.

 

Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

 

5. Obveznosti delodajalcev

Delodajalci, ki bodo vključeni v sofinanciranje imajo naslednje obveznosti:

  • V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.

  • V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

  • Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

  • Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.
     

Če delodajalec ravna v nasprotju z zgoraj navedenim, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

  • prejemanja sredstev in

  • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

____________________________________________________________________________________

5.4.2020

Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO določa tudi oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za naslednje kategorije delavcev, ki delajo in sicer za mesec april in maj 2020:

 

  • delavce v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije;

  • izvoljene ali imenovane nosilke ali nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;

  • delavce ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno;

  • delavce, ki so na območju Republike Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če posebni predpis ali mednarodna pogodba ne določa drugače;

  • delavce v delovnem razmerju, ki pri delodajalcu izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje tudi kot družbeniki/delničarji in poslovodne osebe, vendar so prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja.

 

Izključeni so zaposleni pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

 

Delodajalci, ki so uveljavili ugodnost  oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

____________________________________________________________________________________

3.4.2020

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Iz sprejetega zakona izhaja, da se zavarovancem, ki imajo na dan uveljavitve zakona pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca (nadomestilo OZZ), ali pravico do nadomestila OZZ pridobijo po uveljavitvi tega zakona, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nadomestilo OZZ se na tak način krije od  uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma, če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona (najdlje do 31.05.2020).

 

Zakon opredeljuje tudi višino navedenega nadomestila, pri čemer je višina nadomestila posebej opredeljena za delavce in posebej za druge zavarovance kot so opredeljeni v  28. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

 

Za:
 

  • delavca je višina nadomestila določena v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki urejajo nadomestilo plače (80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas);
     

  • za druge zavarovance, ki jih zakon imenuje tudi samostojni zavezanci, pa je določeno nadomestilo v višini nadomestila, ki je za prvih 90 dni začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja določeno v 31. členu ZZVZZ. Osnova za nadomestilo je povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan. Tako nadomestilo znaša:
     

  • 90 % osnove v primeru izolacije, ki jo odredi zdravnik, medtem ko je v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja in posledic darovanja živega tkiva in organov v korist druge osebe in posledic darovanja krvi, nadomestilo 100%;

  • 80 % osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni;

  • 70 % osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela in spremstva, ki ga odredi zdravnik, razen v primeru nege, ko je nadomestilo 80%.

 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo delodajalcu povrnil izplačano nadomestilo OZZ v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila OZZ, samostojnemu zavezancu pa izplačal nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ. Zahtevo za povrnitev oziroma izplačilo je mogoče vložiti v elektronski obliki pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020.

____________________________________________________________________________________

 

3.4.2020

Socialno varstvo, pravice iz javnih sredstev in uveljavljanje pravic iz naslova starševskega varstva

1. Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence

 

Zakon določa, da se zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence. Do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičene osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, so uživalci pokojnin ter njihova pokojnina znaša 700 EUR ali manj. Zakon opredeljuje višino enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence v odvisnosti od višine pokojnine, ki jo upravičenci prejemajo, in sicer je najnižji znesek enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence 130 EUR in najvišji 300 EUR. Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence se upošteva višina pokojnine, ki jo upokojenec prejme v mesecu izplačila tega dodatka. Zakon posebej opredeljuje tudi, kateri zneski se upoštevajo pri določitvi višine pokojnine (vdovska pokojnina, družinska pokojnina, tuja pokojnina). Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se izplača ob izplačilu pokojnine za mesec april.

 

Ob upoštevanju enakih zneskov kot za upokojence, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

 

2. Enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine oseb

 

Zakon predvideva tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnostim epidemije COVID19. Med upravičence do navedenega dodatka spadajo osebe, ki so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, za mesec april 2020 in niso upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence kot pojasnjeno zgoraj. Višina tega dodatka znaša 150 EUR.

 

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 EUR so upravičeni tudi vsi redni študenti s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (dodatek se izplača do 30.04.2020).

 

3. Izjeme na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev

 

Pravice iz javnih sredstev, ki se iztečejo v mesecu marcu 2020 oziroma v času izvajanja ukrepov v skladu s tem zakonom, se na podlagi tega zakona mesečno podaljšujejo za čas enega meseca, dokler trajajo ukrepi v skladu s tem zakonom (do 31.05.2020 oziroma v kolikor do 15.05.2020 epidemija COVID-19 ni preklicana, se roki iztekov ukrepov podaljšajo za 30 dni).

 

4. Izjeme na področju socialnovarstvenih prejemkov

 

Roki za izpolnitev obveznosti upravičencev do izredne denarne socialne pomoči, določeni v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, začnejo teči znova od dneva, ko prenehajo ukrepi v skladu s tem zakonom.

 

5. Izjeme na področju uveljavljanja pravic po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

 

Rok za vlaganje vlog za priznanje pravic, kot je določen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se podaljša. Šteje se, da je vloga vložena pravočasno, če je vložena v juniju. Prav tako se šteje, da je vloga za podaljšanje pravic, ki iztečejo v mesecu juniju, vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi mesecu juniju.

 

Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če se mora zaradi epidemije COVID-19 vrniti na delo.

 

Do konca epidemije se poveča znesek dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, in sicer za 100 EUR za družino s tremi otroki in za 200 EUR za družino s štirimi ali več otroki.

____________________________________________________________________________________

 

3.4.2020

Temeljni mesečni dohodek - upravičenci: samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje

Iz zakona izhaja, da so upravičenci (samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje), kot so opredeljeni v spodnjih alinejah, do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka upravičeni, če:

 

  • zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali

  • jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

 

1. Bistveno zmanjšani obseg za namene zakona pomeni:
 

  • vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali

  • vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

 

2. Kategorije upravičencev so sledeče:
 

  • samozaposleni, ki na dan uveljavitve predmetnega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti, pri čemer se za samozaposlene štejejo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2.;

  • verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki ima na podlagi zakona pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost;

  • kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi.

 

3. Višina mesečnega temeljnega dohodka:
 

  • 350 eurov za mesec marec 2020;

  • 700 eurov za mesec april 2020;

  • 700 eurov za mesec maj 2020.

 

4. Dodatni pogoji za izplačilo za vse upravičence:
 

  • da so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona;

  • da plačujejo obvezne dajatve in nimajo neporavnanih davčnih obveznosti.

5. Način uveljavljanja pravice:
 

Upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) predložijo izjavo, s katero izjavljajo, da izpolnjujejo zakonske pogoje za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS do 31. maja 2020. Predlog obrazca izjave je objavljen na portalu eDavki.

 

6. Nakazilo:
 

  • upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek do 25. aprila 2020;

  • upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, vloži izjavo za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže FURS do 10. maja 2020;

  • upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže FURS do 10. junija 2020.

 

7. Vračilo mesečnega temeljnega dohodka – dodaten pogoj za samozaposlene:

Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

____________________________________________________________________________________

3.4.2020

Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence in kmete

 

Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti, pri čemer zakon za oprostitev plačila prispevkov določa spodnje dodatne pogoje:

 

  • samozaposleni, morajo biti na dan uveljavitve zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2;

  • kmetje, morajo biti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne smejo izpolnjevati pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi;

  • vse tri kategorije: do dneva uveljavitve zakona niso zavarovani na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 ali na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2;

  • vse tri kategorije: da plačujejo obvezne dajatve in nimajo neporavnanih davčnih obveznosti.

 

 

1. Način uveljavitve pravice:

Predložiti je potrebno izjavo, da zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu (enaka izjava, kot pri uveljavljanju pravice do temeljnega dohodka).

 

2. Rok za uveljavitev pravice:

Za posamezni mesec je potrebno izjavo predložiti najpozneje do konca meseca, za katerega želijo uveljaviti oprostitev plačila prispevkov.

 

Izjema je mesec marec, za katerega se lahko izjava vloži do konca aprila.

 

3. Način obračuna prispevkov:

Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev prispevkov za socialno varnost po tem zakonu, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.

 

Za mesece, za katere je zavarovanec uveljavljal oprostitev prispevkov po tem zakonu, zavarovanec ne sme predložiti obračuna prispevkov za socialno varnost z višjo zavarovalno osnovo v skladu s šestnajstim odstavkom 145. člena ZPIZ-2.

 

4. Obveznost vračila:

Če se naknadno ugotovi, da izjava je upravičenec podal neresnično izjavo, je prejemnik dolžan vrniti oproščene prispevke za socialno varnost, skupaj z obrestmi.

____________________________________________________________________________________

3.4.2020

 
ZIUZEOP na področju davkov:

 

  • Akontacije davkov (DDPO, DDD):
     
    • plačevanje obrokov predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb à obroki akontacij davkov (ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti – DDPO, DDD) za poslovno leto 2020, ki dospejov v plačilo po uveljavitvi (tega zakona) do 31.5.2020, se ne plačujejo:
       

      • POZOR:

        • v »oprostitev plačila« akontacij davkov se ne vštevajo morebitne akontacije za leto 2019!

        • četudi ste končne obračune za poslovno leto 2019 že vložili, se neplačani obroki akontacije DOHODNINE ne štejejo za obračunane (zakonodajalec je tukaj izpustil gospodarske družbe, oziroma zavezance za DDPO, kar pomeni, da v kolikor je bil obračun DDPO za 2019 že vložen in da je že kakšna akontacija DDPO za leto 2020 zapadla v plačilo, bo le-to treba poravnati).
           

  • Katastrski dohodek:
     

    • davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih se določa v višini 50% KD;
       

    • davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih se določa v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.​​

 

____________________________________________________________________________________

 

​30.3.2020

Vračilo prejetih sredstev

Ne glede na vse pozitivne ukrepe in ugodnosti, ki jih za čas trajanja epidemije COVID-19 prinaša nova zakonodaja, v predlogu zakona izhajajo tudi določene omejitve pri poslovanju gospodarskih subjektov v letu 2020.
 

Velja namreč, da subjekti, ki so uveljavili ugodnosti:
 

  • povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo,

  • povračila nadomestila plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela,

  • oprostitev plačila prispevkov v primeru začasnega čakanja delavcev na delo, nezmožnosti dela zaradi višje sile ter delno oprostitev plačila prispevkov PIZ za delavce, ki delajo ali

  • so zaprosili za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka,

 

morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona dalje prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

V kolikor torej gospodarski subjekt ugotovi, da naknadno ni izpolnjeval pogojev za pridobitev teh ugodnosti, mora o tem obvestiti FURS in znesek prejete pomoči vrniti na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

 

Enako stališče velja tudi v primeru kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila kreditne obveznosti v skladu z določbami Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev - ZIUOPOK. Tudi tu namreč velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Banka opozorilo na prepoved izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v aneks h kreditni pogodbi.

____________________________________________________________________________________

17. 4. 2020

 

Spremembe mega "antikorona" zakona 

 

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Ur. list RS št. 49/20; v nadaljevanju: ZIUZEOP oz. PKP1) je z namenom omilitve posledic epidemije COVID-19 uvedel interventne ukrepe za pomoč gospodarstvu  oz. delodajalec in delavcem. Navedeni zakon je priče veljati 11. 4. 2020 in kot je pokazala njegova uporaba v praksi so nekatere določbe nejasno, pomanjkljive, dvoumne ali pa so si celo nasprotujejo.

Z namenom, da se odpravijo pomanjkljivosti PKP1, Vlada Republike Slovenije oz. pristojna ministrstva pripravljajo spremembe navedenega zakona oz. se pripravlja nov zakon – PKP 2.

Besedilo navedenega zakona javnosti še ni dostopno in opozarjamo, da je v tem trenutku nemogoče predvideti, ali bo zakonodajalec sprejel v nadaljevanju navedene spremembe. Besedilo temelji na informacijah, ki so javno dostopne.

Predvidene so naslednje spremembe PKP1.

 

  1. OPROSTITEV PIZ PRISPEVKOV ZA PLAČE IN KRIZNI DODATEK ZA DELAVCE, KI DELAJO

    ​Predlagano je, da oprostitev plačila prispevkov PIZ  velja za celotno obdobje veljavnosti ukrepov (od 13.3.-31.5.2020).

    Predvideno je sprememba 99. člena ZIUZEOP, torej črtanje prepovedi delitve dobička, izplačila dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu v letu 2020.

    Delodajalci, ki ne bodo izplačali kriznega dodatka, naj bi bili sankcionirani.

    Bolj natančno bi se določilo sorazmerno izplačilo kriznega dodatka (npr. če delavec ne bi delal celotni mesec, recimo zaradi dopusta, ali če bi imel zaposlitev s krajšim delovnim časom, razen če dela krajši delovni čas v posebnih primerih – starševstvo, invalidnost, itd.).

    S predlagano spremembo bi bili do oprostitve upravičeni tudi delodajalci, ki spadajo v mala in srednje velika podjetja z dejavnostjo s področja zavarovalniških ali finančnih dejavnosti iz skupine K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

    Mesečni krizni dodatek po novem ne bi bil obvezen za invalidsko podjetje z do 10 zaposlenimi.

     

  2. DELAVCI NA ČAKANJU NA DELO

    Predvideno je, da se črta beseda »zaporednih«, torej samo 7 dni v tekočem mesecu, ne nujno zaporednih dni. Zaradi jasnosti se naj bi dodalo besedilo: » da bo delodajalec v tem času upravičen do povračila nadomestila plač v skladu s tem zakonom«.

    Tudi v tem delu je predvidena sprememba 99. člena ZIUZEOP in sicer na način, da se črta besedilo: »del plače za poslovno uspešnost«, torej bi se tak bonus vseeno lahko izplačal.

    Glede neposrednih in posrednih uporabnikov proračunskih sredstev, ki lahko uporabijo ukrep čakanja delavcev na delo, naj bi se meja dvignila na 80%.  Torej ta ukrep naj ne bi veljal za neposrednega ali posrednega uporabnika proračunskih sredstev, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 80%.

    Ravno tako se predvideva sprememba pri delodajalcih, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost  iz skupine K po standardni klasifikaciji dejavnosti. V kolikor ima takšen delodajalec zaposlenih do vključno 10 osebe, bi ravno tako lahko koristil navedeni  ukrep.

     

  3. MESEČNI TEMELJNI DOHODEK

    Tudi pri tem ukrepu se predvideva sprememba 99. člena ZIUZEOP. Predvideno je, da bi upravičenec  lahko izplačal del plače za poslovno uspešnost, pri čemer mu mesečnega temeljnega dodatka ne bi bilo potrebno vračati.

    Spremenjen naj bi bil način ugotavljanja zmanjšanega obsega opravljanja dejavnosti.

    S predlagano spremembo se vključuje tudi poslovodne osebe v zavodih in zadrugah, ne le v gospodarskih družbah.

    Do dohodka naj bi bile upravičene tudi osebe, ki so delno zavarovani iz naslova starševstva in družinski pomočniki.

    Po predlogu je temeljni mesečni dohodek oproščen plačila vseh davkov in prispevkov in v primeru   podaljšanja ukrepov bi se mesečni temeljni dohodek izplačil tudi za mesec junij 2020.

     

  4. OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA SAMOZAPOSLENE, VERSKE USLUŽBENCE, DRUŽBENIKE IN KMETE

    Predvideno je, da bi tudi ta ukrep veljal od 13.3.2020 dalje. Pogoji za oprostitev plačila prispevkov bi bili enaki pogojem kot veljajo za mesečni temeljni dohodek, glede ugotavljanja prihodkov.

    Tudi pri tem ukrepu se predvideva sprememba 99. člena ZIUZEOP, torej črtanje prepovedi delitve dobička, izplačila dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu v letu 2020.

     

  5. DELAVCI, KI NE DELAJO ZARADI VIŠJE SILE (ZAPRTI VRTCI IN ŠOLE, ZAPRTE MEJE, ITD.)

    Tudi pri tem ukrepu je predvideno črtanje prepovedi delitve dobička, izplačila dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu v letu 2020, torej sprememba 99. člena ZIUZEOP.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Stegne 21, 1000 Ljubljana, 9. nadstropje

Tel. 01/360 30 40

© 2019 Taxgroup d.o.o. 

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now