V zadnjem tednu smo dobili veliko vprašanj strank glede nezmožnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti zaradi sprejetih ukrepov povezanih s koronavirusom predvsem v smislu, ali razglasitev epidemije koronavirusa predstavlja višjo silo, in kaj to lahko pomeni za pogodbena in druga razmerja, predvsem v smislu nezmožnosti izpolnitve ali pravočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti. 

Višja sila je v različnih pravnih sistemih različno definirana, praviloma pa je vsem definicijam skupno, da gre za zunanji, nepričakovan, nepremagljiv dogodek, ki največkrat eni pogodbeni stranki preprečuje ali prepreči izpolnitev pogodbe. Tako se je verjetno številnim podjetjem, ki so bila primorana začasno zapreti svoje obrate, zgodilo, da ne bodo uspela pravočasno svojim sopogodbenikom dobaviti izdelkov, številni nastopajoči, ki so morebiti že dobili honorarje za svoje nastope le-teh ne bodo mogli izvesti zaradi prepovedi združevanja, ki je kot ukrep posledica epidemije koronavirusa. Se bo pa verjetno v posameznih primerih tudi zgodilo, da bo višja sila izgovor za neizpolnitev ali nepravočasno izpolnitev, do katere bi prišlo tudi v »normalnih« okoliščinah. Kdaj bo torej višja sila »olajševalna okoliščina« za neizpolnitev ali nepravočasno izpolnitev obveznosti?

 

Že zadnja dva meseca je jasno, da bo imel izbruh koronavirusa velik vpliv na svetovno gospodarstvo. Že v času, ko smo verjeli, da je izbruh koronavirusa omejen na Kitajsko je bilo jasno, da bo imel izbruh velik vpliv predvsem dobavitelje, sedaj pa se kaže, da bodo posledice velike tudi na področju turizma, gostinstva...  Sprejeti so bili številni sicer nujni ukrepi, katerih namen je zajezitev širitve koronavirusa, ki pa imajo velik vpliv na delovni proces, blago, delavce, na samo logistiko, vse to pa vpliva na izpolnjevanje obveznosti do strank. Dejstvo je, da bo zaradi vseh ukrepov veliko podjetij prišlo v situacijo, ko ne bodo mogla izpolniti svojih naročil v dogovorjenem roku ali jih sploh ne bodo mogla izpolniti. Kaj lahko naredijo? Kaj bo s plačevanjem najemnine, gre predvsem za najemnike trgovinskih in gostinskih lokalov, ki jih je bilo zaradi odločitve oblastnih organov potrebno zapreti, kar posledično pomeni izpad prihodkov in nezmožnost poravnavanja obveznosti.

 

Ali se bo torej mogoče kot razlog za nepravočasnost izpolnitve ali neizpolnitev obveznosti sklicevati na višjo silo? Odgovor ni preprost, saj zahteva temeljito presojo vsakega posameznega pogodbenega razmerja, ter vpliva, ki ga bo imela epidemija (trajanje) ter vladni ukrepi na izpolnjevanje obveznosti po posamezni pogodbi. Splošnega odgovora torej ni mogoče podati. Posledice razglašene epidemije in posledično oblastnih ukrepov se bodo različno odrazili v različnih branžah ter različno v posameznih pogodbenih razmerjih.

 

Pri pogodbenih razmerjih z mednarodnim elementom bo igralo veliko vlogo predvsem pravo, ki sta ga izbrali pogodbeni strani, saj se bo pojem višje sile razlagal v skladu z izbranim pravom. Da so tolmačenja v različnih pravnih sistemih lahko zelo različna se je pokazalo v zadnjih mesecih od pojava koronavirusa. Pogodbena določila vezana na višjo silo oz. »force majeure« so v pogodbah z mednarodnim elementom pravzaprav standardna, pri čemer jih bo potrebno brati zelo previdno, upoštevajoč določila izbranega prava in relevantno sodno prakso. Pri nekaterih pogodbenih razmerjih težav verjetno ne bo, saj so med taksativno naštetimi primeri višje sile morebiti izrecno navedeni epidemija, pandemija, nalezljive bolezni ali podobno - več težav bo tam, kjer so določila splošnejša (kar je v večini primerov), kjer se navajajo pojmi kot so naravne nesreče, in podobno in se bodo zastavljala vprašanja, ali našteti pojmi morebiti zajemajo situacijo kot je izbruh epidemije.  Pri takšnih pogodbah je potrebno skrbno prebrati določila, upoštevati dogovorjen protokol ob nastanku višje sile ter se v primeru kakršnegakoli dvoma povezati z lokalnimi pravnimi strokovnjaki glede na izbrano pravo, le-ti vas bodo ustrezno usmerili.

 

Kakšne pa so opcije, če gre za pogodbeno razmerje, ki se presoja po slovenskem pravu?

 

Kar se tiče pogodbenih razmerij, ki se presojajo po slovenskem pravu menimo, da nastala situacija- razglasitev epidemije ter posledično oblastni ukrepi zaradi katerih ni mogoče pravočasno ali sploh izpolnjevati pogodbenih obveznosti, predstavljajo višjo silo. Obligacijski zakonik pojma »višja sila« sicer ne ureja kot posebne kategorije, pač pa jo omeni v 153. členu v okviru obravnave odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, kjer je navedeno, da je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.  Tudi sodna praksa višjo silo smatra za naravni dogodek, katerega bistvena značilnost je moč, ki se ji človek ne more uspešno zoperstaviti. Da se dogodek lahko šteje za višjo silo, mora biti zunanji: to je zunaj stvari in zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja objektivno odgovorna oseba,  nepričakovan: če dogodek stranka lahko pričakuje, pomeni, da lahko z njim računa; nepremagljiv: pričakovanje stranke izključuje nepremagljivost zunanjega dogodka, razen če se stranka predvidljivemu, pričakovanemu dogodku ne more izogniti, se šteje dogodek kljub pričakovanosti za ne -preprečljivega. Pri sklicevanju na višjo silo je potrebo dokazati vzročno zvezo med dogodkom (trajanja epidemije, vladni ukrepi) in nezmožnostjo izpolnitve pogodbene obveznosti. Najlažje bo dokazati neposredno vzročno zvezo (npr. nezmožnost izvedbe koncerta zaradi prepovedi zbiranja ljudi ter zaprtja lokalov), težje bo tam, kjer so med dogodkom (trajanja epidemije, vladni ukrepi) in nezmožnostjo izpolnitve še vmesni faktorji.

 

Najprej bo potrebno preveriti, ali sta stranki morebitni nastop in posledice višje sile predvideli v pogodbi. Če sta, je potrebno v primeru nezmožnosti izpolnitve ali v primeru nezmožnosti pravočasne izpolnitve upoštevati dogovorjena določila. V kolikor posebnih določil ni, seveda najprej priporočamo pogovor z drugo pogodbeni stranko in skupno iskanje rešitve za nastalo situacijo. Najpogosteje bodo dogovori šli v smeri dodatnega roka za izpolnitev obveznosti, naknadno izpolnitev ali začasno odložitev plačila obveznosti. V kolikor dogovor ne bo mogoč, Obligacijski zakonik predvideva naslednje institute:

 

  1. Razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin: 

    V kolikor se stranki ne moreta dogovoriti, lahko v primeru če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Pogodba se ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. O razvezi ali spremembi pogodbe odloča sodišče. Pri odločanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin upošteva sodišče zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank. Če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin, naloži na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.
     

  2. Nezmožnost izpolnitve za katero ne odgovarja nobena stranka:

    Ta institut omogoča obema strankama pogodbenega razmerja, da sta prosti svojih obveznosti, če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka; če pa je druga stranka že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno. Če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti.
     

  3. Ugovor ogroženosti:

    Posledica koronavirusa bodo velike likvidnostne težave številnih podjetij, to je zdaj že gotovo. Sopogodbeniki takih podjetij, ki bi bili sicer po sklenjenih pogodbah dolžni prvi izpolniti svojo pogodbeno obveznost, bodo lahko ravnali skladno z določilom  102. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da če je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se premoženjske razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.

 

Velja še dodati, da obligacijski zakonik v 240. členu določa, da je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.

 

Oblastni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa se dnevno spreminjajo. Vsak novi ukrep ima lahko vpliv na posamezno pogodbeno razmerje, mogoče ne današnji, pač pa na primer jutrišnji ukrep. V vsakem primeru je pomembno, da stranka, ki ugotovi, da svoje obveznosti ne bo mogla izpolniti pravočasno ali je sploh ne bo mogla izpolniti o tem nemudoma obvesti svojega pogodbenega partnerja. Verjamemo, da bosta pogodbenika, ki sta dolgoročno in tvorno sodelovala uspela najti rešitev, ki bo zadovoljila oba.

 

V kolikor ne veste, ali lahko s sklicevanjem na višjo silo dosežete zmanjšanje obveznosti (npr. kot najemnik), ali se razbremenite pogodbene kazni za prepozno izdobavo blaga vašemu kupcu, vam lz našimi strokovnjaki lahko pomagamo.

 

Stegne 21, 1000 Ljubljana, 9. nadstropje

Tel. 01/360 30 40

© 2019 Taxgroup d.o.o. 

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now